Izvleček iz
Pravilnika o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-5358?sop=2003-01-5358

8. člen

(pogoji za odobritev vzrejališč čebeljih matic)

(1) Odobrena vzrejališča čebeljih matic se glede na to, kateri tip matic vzrejajo, delijo na vzrejališča rodovniških in na vzrejališča gospodarskih matic.
(2) Vzrejališče čebeljih matic mora poleg pogojev, ki jih določa zakon za odobritev in delovanje, izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 
– da ima na razpolago najmanj dva čebelnjaka, na dveh ločenih stojiščih, vsako z najmanj 20 čebeljimi družinami, skupaj 40 čebeljih družin, stojišči morata biti med seboj oddaljeni najmanj 3 km. Stojišča se razdelijo na najmanj eno vzrejno in eno selekcijsko; 
– da so zagotovljeni veterinarski ukrepi in preventivno zdravstveno varstvo čebel; 
– da ima ustrezne objekte in prostore za vzrejo čebeljih matic v skladu z dobro čebelarsko prakso; 
– da ima potrebno opremo, ki zagotavlja vzrejo najmanj 300 matic na leto v skladu z rejskim programom; 
– da vse čebelje družine po morfoloških in etoloških lastnostih ustrezajo pogojem za vpis v izvorno rodovniško knjigo; 
– da so okrog vzrejnega stojišča za vzrejo rodovniških matic v krogu s polmerom 6000m v drugih čebelnjakih nameščene samo avtohtone kranjske čebele; 
– da so okrog vzrejnega stojišča za za vzrejo gospodarskih matic v krogu s polmerom 3000 m v drugih čebelnjakih nameščene samo avtohtone kranjske čebele; 
– da ima čebelar vzrejevalec matic najmanj poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka ali da je čebelar vzrejevalec matic vzrejal matice na odobrenem vzrejališču matic najmanj 10 let pred oddajo vloge za odobritev. 
(3) Ne glede na določbe šeste in sedme alinee prejšnjega odstavka, je lahko razdalja krajša v primeru za čebele neprehodnih naravnih ovir, v skladu s prvim odstavkom 24. člena tega pravilnika.
(4) Čebelar vzrejevalec se mora tudi dodatno strokovno usposabljati in pridobivati specializirana znanja s področja vzreje čebeljih matic v skladu s potrjenim rejskim programom.

10. člen

(naloge odobrenega vzrejališča čebeljih matic)

Naloge odobrenega vzrejališča čebeljih matic so zlasti: 
– vzreja čebeljih matic v skladu z rejskim programom za kranjsko čebelo; 
– pridobivanje semena trotov; 
– izvajanje prometa s čebeljim plemenskim materialom v skladu z zakonom, tem pravilnikom in rejskim programom za kranjsko čebelo;
– preprečevanje parjenja v sorodstvu in v povezavi s tem ugotavljanje pojava presledkaste zalege kot posledice parjenja v sorodstvu; 
– posredovanje podatkov organizacijam v živinoreji iz 84. člena zakona na predpisan način.

IV. REJA IN PROMET S ČEBELJIM PLEMENSKIM MATERIALOM

20. člen

(promet)

(1) V Republiki Sloveniji so lahko v reji in prometu le matice kranjske čebele,vzrejene in oprašene na območju Republike Slovenije. 
(2) Če je med začasnim prevozom čebel na pašo izven območja Republike Slovenije prišlo do oprašitve matic s troti kranjske čebele, je čebele dovoljeno pripeljati nazaj na območje Republike Slovenije pod pogojem, da se po vrnitvi namestijo več kot 6 km stran od priznanih vzrejališč čebeljih matic.
(3) Če je med začasnim prevozom čebel na pašo izven območja Republike Slovenije prišlo do oprašitve matic s troti, ki ne izvirajo iz kranjske čebele, ni dovoljeno pripeljati čebele nazaj na območje Republike Slovenije brez pisnega soglasja strokovnega vodje priznane rejske organizacije, ki ne sme biti starejše od štirinajst dni. Izdaja tega soglasja se določi z rejskim programom.

22. člen

(kategorije vzrejenih matic)

(1) Vse matice v registriranih vzrejališčih rodovniških matic morajo biti vpisane v izvorno rodovniško knjigo. Isto velja za vse matice, ki so dane v promet iz teh vzrejališč. Na mestu prahe (oploditve) matic mora biti zagotovljena prostorska osamitev od drugih čebel v razdalji najmanj 6 km, izjemoma bližje, kadar so vmes za čebele neprehodne naravne ovire.
(2) V registriranem vzrejališču gospodarskih čebeljih matic morajo biti vse plemenske matice, ki so namenjene odvzemu vzrejnega gradiva, vpisane v izvorno rodovniško knjigo. Vzrejene in oprašene matice se vpišejo v izvorno rodovniško knjigo če to predvideva potrjeni rejski program.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena prostorska osamitev ni potrebna, kadar je zagotovljen zanesljiv izvor semena trotov in se pridobiva matice z umetnim osemenjevanjem.

23. člen

(označitev matic v prometu)

(1) Čebelje matice v prometu morajo biti označene z oštevilčeno ploščico v barvi, značilni za njihovo rojstno leto:
– s končnico na 1 ali 6 – bela; 
– s končnico na 2 ali 7 – rumena; 
– s končnico na 3 ali 8 – rdeča; 
– s končnico na 4 ali 9 – zelena; 
– s končnico na 5 ali 0 – modra. 
(2) Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka, so lahko gospodarske matice označene samo z ustrezno ploščico v barvi, značilni za njihovo rojstno leto v skladu z rejskim programom.
(3) Na kletki z matico mora biti čitljivo napisana številka oštevilčene ploščice iz prvega odstavka tega člena.
(4) Vsaki pošiljki čebeljih matic v prometu mora biti dodana prva kopija evidence matic v skladu z določili 11. člena tega pravilnika.

24. člen

(promet v bližini vzrejališča)

V krogu s polmerom 6000 m okrog vzrejališč rodovniških čebeljih matic oziroma 3000 m v krogu okrog vzrejališča gospodarskih matic velja omejitev prometa s čebelami in prevoza čebel na pašo ter na prezimitev na način, predviden s potrjenim rejskim programom. Razdalja je lahko krajša v primeru naravnih, za čebele neprehodnih ovir. Izjema mora biti evidentirana v potrjenem rejskem programu.

Izvleček iz
Pravilnika o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-4274?sop=2003-01-4274

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa zootehniške standarde za plemenski material kranjske čebele Apis mellifera carnica na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: čebela), pogoje za izdajo zootehniškega spričevala za čebele, pogoje za vpis čebel v izvorno rodovniško knjigo ter obliko in vsebino izvorne rodovniške knjige za čebelo.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. rodovniška matica je čebelja matica, ki ima znano poreklo po materini in očetovi strani ter izpolnjuje predpisane morfološke in etološke lastnosti, potrebne za vpis v glavni del izvorne rodovniške knjige;
2. gospodarska matica je čebelja matica, ki ima dokumentiran izvor, zapisan z registrsko oznako izvornega čebelnjaka, ter izpolnjuje predpisane morfološke lastnosti, potrebne za vpis v dodatni del izvorne rodovniške knjige;
3. rodovniška številka matice je vpisna številka čebelje matice v izvorno rodovniško knjigo in ni ponovljiva;
4. označba matice je barvna ploščica, prilepljena na oprsje matice;
5. trotarji so plemenske čebelje družine, namenjene vzreji trotov in so praviloma na plemenilnih postajah označeni z izvorno rodovniško številko skupne matere;
6. plemenišče je čebelnjak, označen z registrsko oznako, evidentiran pri priznani rejski organizaciji za kranjsko čebelo ter namenjen oprašitvi mladih deviških čebeljih matic; 
7. plemenilna postaja je lokacija, kjer se matice parijo in je zagotovljena popolna kontrola porekla čebel.

3. člen

(parjenje matic)

(1) Kontrolirano parjenje matic je parjenje na plemenilnih postajah, kjer so troti kontroliranega izvora, in sicer lahko potomci ene ali več matic. Kontrolirano parjenje matic je tudi osemenjevanje matic, če je v postopku vzreje trotov dokumentirana njihova mati. 
(2) Prosto parjenje matic je parjenje v vzrejališčih matic, kjer ni zagotovljena popolna kontrola izvora trotov v bližini vzrejališča. 
(3) Matice, ki so potomke parjenja po prvem odstavku tega člena, so rodovniške matice, matice, ki so potomke parjenja po prejšnjem odstavku, pa so gospodarske matice.

4. člen

(pogoji za vpis v izvorno rodovniško knjigo)

(1) V izvorno rodovniško knjigo se vpišejo matice z navedbo rodovniške številke matere in rodovniških številk trotarjev, če je bila matica oprašena na plemenilni postaji, in sicer pod pogojem, da:
– so čebele delavke po zunanjem izgledu v tipu kranjske čebele, kar pomeni, da imajo sive dlačice na oprsju, izrazito svetlo sive zadkove obročke, največ 2% čebel delavk z izraziteje rjavo obarvanimi obročki na zadku, največ 1% čebel z oranžno ali rumeno obarvanim enim ali več obročki na zadku čebel;
– mirno sedijo na satju in niso napadalne do človeka;
– izpolnjujejo dodatne pogoje,opredeljene v rejskem programu za kranjsko čebelo.
(2) Barva matice ni pogoj za vpis v izvorno rodovniško knjigo za čebele.

Izvleček iz
P R A V I L N I KA
o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-4940/pravilnik-o-katastru-cebelje-pase-cebelarskem-pasnem-redu-in-programu-napovedi-medenja/#10.%C2%A0člen

10. člen

(postavitev čebel)

(1) Stojišča morajo biti oddaljena od meje območja izvajanja pašnega reda najmanj 200 m, izjemoma je ta razdalja lahko krajša, če se tako pisno dogovorijo izvajalci pašnega reda, na katere se navedeni pogoji oddaljenosti nanašajo.
(2) Stojišča morajo biti med seboj oddaljena najmanj 200 m zračne razdalje, izjemoma so te razdalje lahko krajše če zato obstaja utemeljen razlog, naveden v vlogi za potrditev pašnega reda.
(3) Stojišča morajo biti oddaljena od stalnega čebelnjaka najmanj 500 m. Izjemoma so te razdalje lahko krajše, če se tako pisno dogovorita izvajalec pašnega reda in imetnik stalnega čebelnjaka.
(4) Kadar gre za stojišče, na katerem bodo čebele tudi prezimovale, lahko izvajalec pašnega reda zahteva, da je v času prezimovanja čebel med stojiščem za prezimovanje in najbližjim stalnim čebelnjakom najmanj 1.000 m zračne razdalje.
(5) V krogu s polmerom 6 km od vzrejnega čebelnjaka, plemenišča ali plemenilne postaje odobrenega vzrejališča rodovniških čebeljih matic postavitev stojišč ni dovoljena. Razdalja je lahko krajša v primeru naravnih, za čebele neprehodnih ovir. 
(6) Čebelar, ki pripelje čebele na pašo v krog s polmerom 3 km od vzrejnega čebelnjaka ali plemenišča odobrenega vzrejališča gospodarskih matic, mora podpisati izjavo, da ima v čebelnjaku samo družine, ki po morfoloških in etoloških značilnostih ustrezajo lastnostim avtohtone kranjske čebele. 
(7) Obrazec izjave iz prejšnjega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.
(8) Izjeme glede krajših razdalj morajo biti navedene v vlogi za potrditev pašnega reda.

Nazaj