Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica, je naša avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Balkanskega polotoka. Leta 1879 je Pollmann opisal in poimenoval čebele, ki jih je dobil iz Kranjske, kot podvrsto Apis mellifera carnica, imenovano tudi “Kranjska čebela”, “Kranjica”, “Sivka”, “Rjavka”, “Siva čebela”, “damska čebela”.

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski svet, panonski svet, dinarski svet in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpska gorovja, alpska hribovja, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Slovenija, je kot edina članica EU, zaščitila avtohtono Kranjsko čebelo z zakonom. Uvoz čebel, čebeljih matic ali katerega koli genetskega materiala (tudi Kranjske čebele od drugod) je prepovedan. Prepovedana je reja drugih čebeljih ras in hibridov. Področje Slovenije predstavlja gensko banko Kranjske čebele v naravi. Takšnih področij, z ohranjeno avtohtono populacijo Kranjske čebele, v svetu praktično ni.

V času intenzivne globalizacije je ohranitev naše Kranjice velik izziv, odgovornost in zaveza vseh slovenskih čebelarjev do dedov in vnukov prihodnjih rodov čebelarjev.